Istrske sladice

  • BUSOLAI/ BUCOLAJ/ BUZOLAI … (OBROČKI) Open or Close

    bussolaiTo je pečeno pecivo v obliki kolačkov, ki so bili nekoč na mizi predvsem za birme in poroke, pa tudi ob drugih praznikih.

    Beseda izvira iz tržaške besede »buso« (ital. buco), kar pomeni luknja. Pecivo je namreč okrogle oblike, na sredi pa ima luknjo. Tudi za pripravo busolajev obstaja več receptov, ki se razlikujejo le v nekaterih sestavinah.

  • Figov hlebček Open or Close

    Figov hlebček (ali kroglice) je preprosta jed, ki jo običajno pripravimo jeseni, brž po trgatvi, ko smo si prihranili nekaj mošta. Fige, ki smo jih razpolovljene skrbno posušili na soncu, zmeljemo in pregnetemo z moštom, najbolje iz belega grozdja. Po okusu dodamo še malo grobo zmletih mandljev in jih oblikujemo v hlebček (ali kroglice). Prednost te sladice je, da dolgo zdrži v hladilniku.

    slika vir: katalog Okusiti Slovenijo

  • FIGOV KRUH Open or Close

    FIGOV KRUHPrimer praznično obogatenega kruha iz bele moke, ki mu dodajo narezane oz. zdrobljene suhe fige.

  • Fritole (fancli) Open or Close

    Začetki te sladice segajo v čas Marca Pola (13./14. stol.), ko se je iz Orienta k nam razširilo cvrtje. Ime izvira iz italijanske besede fritto, kar pomeni ocvrto. Gre za ocvrto sladko testo, ki mu v vaseh Slovenske Istre pravijo fritole, ponekod pa fancli. Glede sestavin obstaja več različic, nekateri recepti vsebujejo kvas, drugi pecilni prašek, eni jim dodajajo še jogurt in rozine. V slovenskem jeziku temu pecivu pravimo miške, ker oblika peciva spominja nanje.

    Sicer pa so fritole oziroma fancli tipična božična sladica, ponekod pa jih pripravljajo tudi za pust, saj po okusu spominjajo na krofe. Nekoč so jih v večjih količinah pripravljali na večer pred božičem (na vigilijo oziroma vilijo), jih shranili v glinene posode ali celo lesene brente, da so bila na mizi vse do praznika Svetih treh kraljev.

  • Hroštole / Kroštole / Hroštule (Flancati) Open or Close

    Hroštule (iz italijanske besede crostoli) so ocvrto in krhko pecivo oziroma sladica. Beseda izvira iz latinske besede »crusta«, kar pomeni skorja, hrustljava skorjica, »crostolar« pa hrustati.  Nekoč so jih gospodinje cvrle za razne priložnosti,  praznike, dogodke in seveda za pust. Obstaja več različnih receptov, nekateri so z jajci, drugi brez, eni so jih pripravljali z vinom, drugi z žganjem (trapo) itd. Vsaka gospodinja jih je priredila malo po svoje, običajno s tistimi sestavinami, ki jih je imela doma. Hroštule so bile na mizi za večje praznike, tako cerkvene (npr. opasilo), kot druge (npr. pust), pa tudi za osebne in posebne priložnosti. Kot že rečeno, za hroštule poznamo več receptov.

  • ISTRSKI ŠTRUKLJI Open or Close

    ISTRSKI STRUKLJIEna najbolj razpoznavnih jedi, ki jih pozna cela Slovenija. Vse vrste štrukljev so v Istri izdelane iz vlečenega testa, z različnimi nadevi in kuhani. Med nadevi so skuta, sir, pršut, ocvirki, špinača, orehi, jabolka, krompir in številna zelišča.

  • Kaki (sladki produkti iz kakijev) Open or Close

    Domovina kakija oziroma zlatega jabolka je vzhodna Azija. V Evropi in ZDA kaki vzgajajo od druge polovice 19. stoletja. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870, pridelujejo pa ga predvsem države ob Sredozemlju. V Istri in Slovenskem Primorju so kaki začeli gojiti nekoliko kasneje, v prvih desetletjih prejšnjega stoletja. Pri nas ga največ pridelajo v Strunjanski dolini. V Strunjanu tako vsako leto v prvem tednu novembra pripravijo Praznik kakijev, kjer obiskovalci lahko okusijo razne vrste kakijev, kakijevo žganje, kakijevo marmelado, razne kakijeve sladice (pite, krostate, rezine, torte) itd.

    Prehranska in zdravilna vrednost kakija je velika, saj vsebuje veliko vitaminov (predvsem vitaminov A in C) in mineralov (kalij, kalcij, fosfor in železo). Poleg tega pa ga odlikuje še visoka vsebnost vlaknin ter nizka vsebnost beljakovin in maščob. Prav zato si kaki zasluži večjo prisotnost v naši prehrani in ni čudno, da že od davno velja za hrano bogov.

    Kakije največkrat uživamo surove, v zadnjem času pa se iz njih pripravlja tudi vse več raznih sladic, kot so kakijeva marmelada, kakijeva krostata, kakijev zavitek, pita, torta ipd.

  • Kutine Open or Close

    Kutine so tudi v Istri poznali in jih uživali že v srednjem veku, običajno so jih kuhali, pražili ali so jih namočili v tropinovcu. Priljubljena sta bila tudi kutinova marmelada in kompot. 

  • Nakalda (nakelda) Open or Close

    Nakalda ali nakelda je pripravljena iz zdrobljenega kruha in pince, jajc, naribanega sira, rozin, špeha, kokošje juhe in šetraja in velja za značilno istrsko jed. Ponudimo jo lahko kot sladico ali kot nesladko glavno jed.

  • PARPANJAK Open or Close

    parpenjakTo je posebna sladica, neke vrste pogača, ki so jo v Istri poznali in pripravljali že okoli leta 1500. K parapanjakom se je prileglo vino, ki so ga pili iz bokalet (majolik).

  • Pinca / kancan kruh Open or Close

    Pinca je tipična velikonočna sladica oziroma bolje rečeno sladek kruh, ki ga marsikje radi pečejo še danes. Obstaja nekaj različic glede sestavin za pripravo pinc. Nekateri recepti vsebujejo veliko količino jajc, drugi manj. Ponekod osnovni recept popestrijo z rozinami in kandiranim sadjem.

  • Vinska juha (istrska supa) Open or Close

    Tako imenovana istrska supa ali vinska juha, kot pove že samo ime, temelji na vinu. Običajno so jo delali z refoškom, sladkorjem in nekaj dni starim popečenim kruhom. Pogosto so jo delali ob rojstvu in krstu.